top of page

Kratka proza

SAGA O RIBIČU IN MORSKI ŽENI, NOVA GORICA, 2006

 

Zgodba, ki jo še danes lahko slišite v kakšni izmed gostilnic na zahodni obali Jutlanda je preprosta. Če ima popotnik, ki ga strast po samoti zvabi v tiste že rahlo pozabljene vasi stisnjene med blede peščine in rjasta močvirja, srečo in bo pustil gostilničarju, da se razgovori ob naročenem vrčku piva, ne bo obžaloval časa prebitega v nizkem gostilniškem prostoru, z odbijajočim kiselkastim vonjem po postanem pivu in mrzlem tobačnem dimu zažrtem v porumenelih prtih in zavesah, z grobo tesanimi brunastimi mizami in počrnelim stropom; zazdelo se mu bo (to bo tudi zatrdil njegov sogovornik!), da so drevesa iz katerih so iztesane mize in klopi, bile priče starodavni zgodbi ter - da je preko njih, na nek skrivnosten način, le z dotikom roke na robatem in grčastem lesu - tudi sam njen očividec. Stara saga si zasluži, da se jo še enkrat pove!

LOCUTIO: www.locutio.si/avtorji.php?ID=195&clanek=375

ŽIVALSKI PARLAMENT, HUMORESKE IN SATIRE

ZALOŽNIŠTVO JUTRO, 2013

 

Poglejte – če se vam vaša vsakdanjost zdi nepopisno dolgočasna in neobvladljiva, vzemite za zdravilo v naročje to knjigo.

Smeh je najboljše zdravilo za strah.

Če imate občutek, da vas, nemočne človeške cifre, naši oblastniki zaj …, se jim nasmejte, in pri priči se vam bodo zazdeli manj grozni.

Pri tistih Petkovih zgodbah, ki se iz satire komaj opazno, a odločujoče prevešajoč v pravljičnost, pa boste morda uvideli, da celo najbolj sivi in prazen nedeljski popoldan (jedrnato, a zgovorno in prepričljivo opisan v Dolgčasu) lahko v sebi skriva iskro čarobnosti, ki jo je treba samo še podnetiti, pa se bo zasvetilo skozi vse vaše življenje in življenje tistih okrog vas. Tako kot v zgodbi Prišla je pomlad ali zgodba i strasti se vam morda ni treba naprezati, da bi v svojo filatelistično zbirko uvrstili rumenega kalaharskega črva.  Raje sezite ženski pod bluzo …

Iz spremne besede Maja Novak

 

 

PAPRIKE! PAPRIKE!, KARANTANIJA, 2007

 

Recenzija Bukla

 

Avtor se je podpisal pod izvrstne stvaritve za otroke in mladino in pod nenavadne zgodbe za odrasle, a vendar se zdi, da se razkošje njegove besede in izpiljen slog najelegantneje spojita prav v besedilih, ki jih po navadi tlačimo pod oznaki satira ali humoreska. Prijetno je presenetil že s Težavami v raju (s posmehom togemu oklepanju življenjskih mitov), s humorjem je obarval tragiko v Zapiskih z mrtvega brega, njegove »Paprike« (po zgodbi, v kateri naj bi vreče s paprikami služile beograjskim šoferjem kot air bagi) pa zagotovo predstavljajo biser slovenskega humorja.

Eva Vrbnjak

ZAPISKI Z MRTVEGA BREGA, KUD FRANCE PREŠEREN, 2003

 

Temu narodu, zajebanemu do absolutnega!

 

Zapiski iz Zapiski iz mrtvega brega so dragocen dokaz, da je tudi danes, ko se zdi v ekstazi globalizacije mesto edino možno pripovedno izhodišče, mogoče izkoristiti vaško zgodbo za docela aktualno metaforo. Iz lokalne mizerije preprosto nastaja globalna, zlagoma, neopazno, s pritiskom banalnosti, suhosti, racionalne vsebrežnosti tega izpraznjenega sveta. Oziroma sveta, ki ne daje odgovora, kako zaustaviti pesek, ki se presiplje na drugo stran.

Mitja Čander

 

TEŽAVE V RAJU, ZALOBA BRANKO NG, 1999

 

Smeha na naših tleh ni ravno v izobilju. Če pa se spodobno zadržani obrazi kdaj vendarle razpotegnejo v žareče grimase, je to običajno ob gostilniških vicih ali bodicah na politične nasprotnike. Težave v raju toplo priporočam vsem tistim, ki vas gostilniške šale in politične navijaške domislice s svojo predvidljivostjo puščajo ravnodušne in rahlo zdolgočasene, a se smehu vendarle ne želite kar tako odpovedati. Milan Petek se ne posmehuje enemu stereotipu v imenu njegove zrcalne slike, ne, sleherno togo oklepanje malih in velikih mitov našega individualnega in družbenega življenja ga navdaja s sproščenim smehom. Raj je absoluten v svoji samoumevnosti, težave, vsi drobni odmiki od božjega načrta so njegova relativizacija. Nekoč in danes.

Mitja Čander

 

 

 

POPOTNIŠKI BAZAR ORIENTA, EDUCA, 2009

 

Recenzija

 

Popotniški bazar Po Orientu ni običajni potopis, čeprav ponuja tudi uporabne nasvete za te poti. Z množico anegdotičnih prigod – tudi najbolj fantastičnih, z neposrednostjo pripovedovanja iz prve roke (tudi druge in tretje), z obiljem humorja ter pripovedovalčeve samoironije, s katerimi so prežete zgodbe, je Popotniški bazar Orienta odlična bralna osvežitev v knjižni zvrsti, ki si je s svoj domicil že zdavnaj našla tudi na slovenski literarni sceni.

 

www.agencija-oskar.si/blog/milan-petek-levokov-popotniski-bazar-orienta/

NOVO!

Kratka proza

Ples kanibalov

O knjigi

 

Ples kanibalov konkretizira nelagodje v kulturi v različne čase in prostore, izpovedna moč knjige je predvsem v avtorjevem strastnem odnosu do arhetipske osnove skupnosti, iz katere piše, Freudov problem pa na koncu, naj izdamo, reši na precej enostaven in prav toliko učinkovit način, skladen s Freudom. Edina pot, po kateri lahko pobegnemo pritisku zahtev kulture, je trasirana s šalo, strastjo in zagonom. Edino, kar lahko depresivnega sodobnega potencialnega kanibala reši pred njim samim, je ena sama klovnovska seansa. Verjamete? Poskusite sami. Vsaj s tem, da preberete knjigo.

 

Vsebina:

www.aristej.si/slo/dialogi/dialogi-5-6-14.html

 

POTI VETRA IN PESKA, ZALOŽBA KARANTANIJA, 2006

 

Založnik o knjigi

 

Petkovi Zapiski z mrtvega brega izpred treh let so nas prepričali, da se avtor odlično znajde v polju najkrajših pripovednih zvrsti (črtice, slike in prispodobe). Žalostne usode kmetov in proletarcev so tokrat zamenjale pisane zgodbe naših poti in življenja, učitelja z neštetimi obrazi in imeni. Življenjske zgodbe se avtorju v prispodobi izrišejo kot zrna peska, ki se popotniku naberejo v obuvalu ali pa jih veter prinese kdove od kod. Te drobne zgodbice, misli in stare modrosti so v knjigi povedane na nov način, hkrati pa so mnoge med njimi izmuzljive, brez pike na i na koncu - tako dopuščajo vsakomur, da najde svojo pot in unikatno zgodbo.

 

Avtor

vsakršno predolgo razpredanje o namenu teh bolj ali manj drobnih zgodbic in misli je seveda odveč. Napisal in zbral sem jih v svoje veselje in v veselje svojih prijateljev. Tistih, s katerimi se rad srečujem in se kaj pogovorim. Napovedano ali kar tako si pridemo na obisk in vedno se najde čas. Prijateljev se pač izpred vrat ne odganja. To je zakon.

UBITI VAMPIRJA, CANKARJEVA ZALOŽBA, 2004

 

No, pričujoča knjiga je "stkana" iz sedemnajstih večinoma surovo (nad)realističnih novel, v katerih se usodno zapletajo in razpletajo življenjske, bivanjske niti malih "človekotov": na sveti večer rojeni Slavko Š. je tako živi primerek srednjega spola, ki naj bi ostajal le v gramatiki in so ga celo življenje fukali, kot kakšno pičko; Ibra Z., nesrečnika iz Bosne, je med spanjem kot prasca zaklala njegova še bolj nesrečna žena Nisveta; ljubosumni, divji Mirko Z. je na priležnici Benki nazorno pokazal, kaj se dobesedno pravi "jih dobiti po pički" ( ... še so bile vijoličaste proge od udarcev s šibjem, tiste prej krvave so se zdaj celile, dlak ni imela več, vse so bile populjene ...); Pavle, učitelj tehničnega pouka, natepava sedmošolko; - in tu je še srhljiva zgodba o telefonskem klicu iz sveže zasutega groba; pa zopet zgodba o ...

 

Mladina, 9.4.2004

http://www.mladina.si/100563/milan-petek-ubiti-vampirja/

 

 

 

 

 

 

ZGODBA O KURENTU, KUD FRANCE PREŠEREN, 2007

 

Glej, prihaja z oblaki,

in videlo ga bo vsako oko,

tudi tisti, ki so ga prebodli ...

Apokalipsa, (1, 7)

© 2023 by EDUARD MILLER. Proudly created with Wix.com

  • w-facebook
  • Twitter Clean
  • w-youtube
bottom of page