PARIS AT NIGHT, APOKALIPSA, 2013

 

Paris at night govori iz konkretnega življenja, ki iz presežkov pesniške svobode črpa svojo bogato podobje v socialnem organizmu družbene stvarnosti. Petkove pesmi so v svojem liričnem upovedovanju neizprosno temeljite in ostre. V tem so znamenje revolta, ki s svojo semantiko ne pristaja na na videz izpraznjen in spokojen tok iskustva obrobnosti, »obupa« malega človeka. Njegovo stisko, njegovo človeško zagato izpoveduje v verističnem uveriženju, ki presnuje navidez devastirana doživetja vsakdana v presežnost pesniške govorice. Petkovo pesništvo ne spregleda višin in globin razmerij medčloveškosti, v tej svoji kvaliteti pa si kajpak zasluži pozornega in čutečega bralca. Teh pesmi namreč ne moremo ne začutiti. Za seboj pušča sled, krik rane konkretnega drugega, glas, ki ni utišan, ampak odmeva.

Primož Repar

 

Glejte, oropani slave svoje,

v ponižanju velikem stojimo

in neka moč nas pelje tja,

kamor nočemo.

Danilov učenec (10. - 13. stoletje)